r -- in -ja in -a [ rə̀ rə̀ja in èr êra ] m ( ə̏; ȅ ȇ )
osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r ; veliki R ; z malim r ; zveza dveh r-jev ; trije r-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r
♦ jezikosl. uvularni r tvorjen z jezičkom ; zlogotvorni r

rába -e ž ( á )
1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj ; ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja ; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo ; šele raba tega zdravila bo pokazala njegovo primernost uporabljanje / izročiti skakalnico v rabo ; na Nizozemskem je bilo tedaj v rabi še dosti mlinov na veter je delovalo ; ta zakon ni več v rabi v veljavi
// v zvezi biti za rabo biti sposoben opravljati svojo funkcijo: ta sod ni več za rabo / perje na farmah vzrejenih živali ni za rabo ni uporabno / ko ni bil več za rabo, so ga odpustili ko ni mogel več delati ; ekspr. ta fant ni za nobeno rabo nobene stvari ne naredi uspešno
2. nastopanje, pojavljanje kje, pri kom v funkciji pripomočka, sredstva: ni mogel dokazati rabe tega orodja že v navedenem času ; sklicevati se na dosedanjo rabo znaka / nekatera škropiva so vzeli iz rabe jih ne uporabljajo, delajo več ; to gnojilo prihaja v rabo se začenja uporabljati ; spiralni grelci so bolj v rabi kot drugi so bolj razširjeni
// jezikosl. nastopanje, pojavljanje v sporočilu: raba te besede narašča, peša / napačna raba veznikov ; pravila o rabi predlogov / brezosebna raba glagola ; samostalniška raba pridevnika
3. s prilastkom, v zvezi z za potreba , namen : narediti violino za domačo rabo ; prirediti knjigo za šolsko rabo ; predmeti za vsakdanjo rabo / ekspr. ta pesem ni za današnjo rabo primerna za današnje razmere / publ. predmeti osebne rabe za osebno rabo
● zastar. vsaka doba ima svoje rabe navade, običaje ; zastar. zapustil je igralsko rabo igralski poklic, igralstvo

rabárbara -e ž ( á )
vrtna rastlina z velikimi listi in užitnimi mesnatimi listnimi peclji: gojiti, saditi rabarbaro / kompot iz rabarbare

rabárbarin -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na rabarbaro: rabarbarina stebla / rabarbarin zavitek ; rabarbarina marmelada

rabárbarov -a -o prid. ( á )
rabarbarin : rabarbarov kompot

rabát -a m ( ȃ )
trg. popust pri ceni blaga, ki ga da proizvajalec navadno trgovskemu podjetju: dati, odobriti rabat ; 20-odstotni rabat / trgovinski rabat
♦ ekon. količinski rabat glede na veliko količino blaga

rabáta -e ž ( ȃ )
vrtn. obrobna gredica, navadno za rože: na rabatah so gojili vrtnice

rabáten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na rabat: rabatni sistem / rabatne cene ; rabatno blago

rabelaisovski -a -o [ rablêjeu̯ski ] prid. ( ȇ )
tak kot pri Rabelaisu: rabelaisovski humor

rábelj -blja m ( á )
kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju
// ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi ; rablji in žrtve

rábeljski -a -o [ rabəljski ] prid. ( á )
nanašajoč se na rablje: rabeljsko delo / rabeljski plašč / rabeljsko ravnanje

rábeljstvo -a [ rabəljstvo ] s ( á )
dejavnost rabljev: opravljati rabeljstvo / ekspr. rabeljstvo okupatorjev

ráben -bna -o prid. ( á ā )
knjiž. uporaben , primeren : pozimi je ta pot rabna le s sankami / taki ljudje niso rabni za težko delo
// uporabljiv , poraben : to orodje ni več rabno

rábi -ja m ( ȃ ) pri judih
1. spoštljivo naslov za mojstra, verskega učitelja: rabi in učenci / kot nagovor rabi, razloži to ; kot pristavek k imenu rabi Jakob
2. rabin : poročil ju je rabi

rabiáten -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž. besen , divji : rabiaten duševni bolnik / ekspr. rabiatni ideologi

rábičen -čna -o prid. ( á )
med., vet. ki ima steklino: rabični bolnik

rábies -a m ( ȃ )
med., vet. steklina : cepiti proti rabiesu ; širjenje rabiesa

rabín -a m ( ȋ )
pri judih razlagalec Svetega pisma in judovskega prava: zapisovati odgovore in razlage rabinov / o njuni ločitvi je razpravljal svet rabinov
// verski vodja ali predstojnik verske skupnosti: svečanosti ob prazniku je vodil rabin

rabinát -a m ( ȃ ) pri judih
1. verska skupnost, ki ima rabina: ta rabinat ima najmočnejši položaj v državi
// urad rabina: dokument je potrdil na rabinatu
2. naslov rabina: dobiti rabinat / opravljati rabinat poklic, službo rabina
3. skupnost, zbor rabinov: sestal se je rabinat

rabínec -nca m ( ȋ )
zastar. rabin : nauki rabincev

rabíti in rábiti -im nedov. ( ī á )
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati : stroj dosti rabijo ; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah ; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja ; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh ; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati ; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo
// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede ; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih ; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja
2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku ; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige ; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala ; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče ; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev ; stole rabimo za sedenje ; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja
4. pog. potrebovati : za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa ; da bi delo opravila, rabi čas in prostor ; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano ; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce
5. zastar., s prislovnim določilom delati , ravnati : slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno ; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori ; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti ; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti ; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim ; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno ; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil ; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo

rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom
postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi ; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo ; tkanina se na komolcih zelo rabi

rábljen -a -o
1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede ; splošno rabljeno ime
2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil ; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka

rábljev -a -o ( á )
pridevnik od rabelj: rabljev pomočnik

rabljív -a -o prid. ( ī í )
knjiž. uporabljiv , poraben : vzeli so vse rabljive stvari / ta človek je rabljiv za vsako delo uporaben, primeren

rábnik -a m ( ȃ )
knjiž. uporabnik : rabniki prometnih sredstev

rábnost -i ž ( á )
knjiž. uporabnost , primernost : preizkusiti rabnost novih strojev ; stvari cenimo po njihovi rabnosti / človekova rabnost za delo

rabokúp -a m ( ȗ )
pravn. najem ali zakup: pogajati se o rabokupu / dati v rabokup

rabokúpen -pna -o prid. ( ū )
nanašajoč se na rabokup: rabokupen predmet / rabokupna pogodba

rabóta tudi rábota -e ž ( ọ̑; á ) star.
1. tlaka : graščaki so tlačanom povečevali raboto ; iti na raboto, v raboto
● občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti
2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je izčrpala ; vsakodnevna rabota prevajalca

rabótati -am nedov. ( ọ̑ ) star.
1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem
2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju

rábski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Rab: rabski zalivi / okupator ga je interniral v eno od rabskih taborišč

rabúka -e ž ( ȗ )
pog. glasen, bučen prepir, pretep: nenadoma je na cesti nastala rabuka ; izzvati rabuko ; dijaška, fantovska rabuka / nemiri in rabuke po deželi spopadi, spori

rabulíst -a m ( ȋ )
knjiž. kdor spretno, zvito spreminja smisel besed, zakonov: ta odvetnik je pravi rabulist

rabulístika -e ž ( í )
knjiž. spretno, zvito spreminjanje smisla besed, zakonov: v poklicu si je večkrat pomagal z rabulistiko ; v njegovem spisu je mnogo protislovij in rabulistike

rabútanje -a s ( ȗ )
glagolnik od rabutati: rabutanje v sosedovem sadovnjaku

rabútati -am nedov. ( ȗ )
pog. trgati, nabirati na tujem: rabutati češnje

ráca -e ž ( á )
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race ; gaganje rac ; lov na race ; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race ; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca ; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos ; polarna raca

racák -a m ( á )
račji samec: po jezeru je plaval racak ; raca in racak ; hodi kakor racak

racárnik -a m ( ȃ )
zaprt prostor za race; račjak : na kmetijskem posestvu so zgradili nov racarnik

rácast -a -o prid. ( á )
ekspr. po hoji podoben raci: racasti koraki / ima velika, racasta stopala

rácasto prisl. :
racasto hoditi

racáti -ám nedov. ( á ȃ )
zibaje se, na široko hoditi: račke so racale po dvorišču / ekspr.: debela natakarica je racala med mizami ; njena hčerkica že raca
// slabš. hoditi : ves dan so racali po prašni cesti

racáje :
žival se je racaje zibala po poti

racajóč -a -e:
racajoč otrok ; racajoča hoja

racàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ekspr. ki raca: racav človek ; racava kuharica je stregla pri kosilu / racav korak
♦ med. racava hoja hoja pri izpahu kolka

racávo prisl. :
racavo hoditi

rácija -e ž ( á )
v nekaterih državah nenadna policijska ali vojaška akcija z namenom najti, ujeti določene ljudi: izmakniti se raciji ; v raciji so zajeli nekaj ilegalcev / narediti racijo / policijska racija

racionálen -lna -o prid. , racionálnejši ( ȃ ) knjiž.
1. ki temelji na razumu, razumski: racionalne metode, odločitve ; racionalno razlaganje sveta ; racionalen in emocionalen / kritik ne uporablja racionalnega jezika / racionalno izbiranje poklica premišljeno
2. ki zaradi skladnosti z razumom omogoča najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalna organizacija gospodarstva / kopanje rude v tem premogovniku ni več racionalno
♦ mat. racionalno število število, ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili

racionálno prisl. :
racionalno obdelana zemlja

racionalíst -a m ( ȋ )
1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist ; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist
2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov ; racionalisti in empiristi

racionalístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na racionaliste ali racionalizem: racionalistična razlaga pojava / racionalistična filozofija

racionalístično prisl. :
racionalistično usmerjen človek

racionalizácija -e ž ( á )
glagolnik od racionalizirati: racionalizacija proizvodnje ; posvetovanje o racionalizaciji / racionalizacija gradiva

racionalizátor -ja m ( ȃ )
kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: postal je večkratni racionalizator ; spremeniti odnos do racionalizatorjev, novatorjev in iznajditeljev

racionalizátorski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na racionalizatorje ali racionalizacijo: prejeli so veliko racionalizatorskih predlogov

racionalizátorstvo -a s ( ȃ )
dejavnost racionalizatorjev: podpirati racionalizatorstvo ; novatorstvo in racionalizatorstvo

racionalízem -zma m ( ī )
1. sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: zanj je značilen racionalizem / z racionalizmom se ne da vsega urediti
2. filoz. filozofska smer, po kateri je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba, ideje racionalizma
3. razumskost : racionalizem pesmi

racionalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve ; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo
2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje
3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati
4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah
♦ mat. odpraviti koren

racionalizíran -a -o:
racionaliziran postopek

racionálnost -i ž ( ȃ )
knjiž. lastnost, značilnost racionalnega, razumskost: racionalnost metod, odločitev ; racionalnost v arhitekturi, umetnosti / znan je bil zaradi svoje racionalnosti / skrbeti za večjo racionalnost v poslovanju ; racionalnost preskrbe, proizvodnje

racioníranje -a s ( ȋ )
glagolnik od racionirati: racioniranje živil ; strogi ukrepi racioniranja

racionírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejiti njihovo porabo: racionirati zalogo mesa, olja / racionirati preskrbo prebivalstva

racioníran -a -o:
sladkor je bil racioniran ; racionirana preskrba

rácka -e ž ( á )
zastar. račka : racke plavajo po vodi / raca z rackami

rácman -a m ( ȃ )
račji samec: racman in race

ráček 1 -čka m ( ȃ ) ekspr.
1. račji mladič: gaganje račka
2. v zvezi grdi raček kdor je sprva grd, manj uspešen, kasneje pa se kljub drugačnim pričakovanjem izkaže za lepega, uspešnega: danes ena najprivlačnejših žensk na svetu je bila v mladosti grdi raček
// kdor ali kar ima navadno med vsemi najbolj neprimerne, nesprejemljive lastnosti: ob ocenjevanju se je izkazal za grdega račka

ráček 2 -čka m ( ȃ )
rakec : klešče mladega račka / morski rački

ráčica -e ž ( á )
manjšalnica od raca: pisana račica je skočila na breg ; dekleti sta stikali glavi in čebljali kakor račici

ráčič -a m ( ȃ )
ekspr. manjšalnica od rak, žival: račiči se skrivajo pod rečnim kamenjem

ráčina -e ž ( ā )
račja luknja: izkopati račino ; rak v račini

ráčiti -im nedov. in dov. ( á ȃ )
zastar., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj delati: račil ga je počastiti z obiskom / račite stopiti v mojo skromno hišo

ráčiti se
ljubiti se: ni se mu račilo iti / prigriznite, če se vam rači

račják -a m ( á )
zaprt prostor za race: postaviti račjak ; kokošnjak in račjak

ráčji 1 -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na race: kupila je račji puh ; račje jajce / račja farma / ob praznikih so jedli račjo pečenko ; račje meso
♦ bot. račja zel vodna kuga ; med. račja hoja racava hoja ; mont. stresalke z račjim kljunom stresalke z lopatasto razširjenim žlebom

ráčji 2 -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na rake: račje klešče / pod bregom je našel nekaj račjih lukenj / hoditi na račji lov na lov na rake ; račje meso je okusno
♦ zool. račja kuga nalezljiva glivična bolezen potočnega raka ; račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini

ráčka -e ž ( á )
1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački
2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko ; najraje se igra z račko
// plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko

račún 1 -a m ( ȗ )
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun ; rezultat računa je pravilen / preveriti račun ; v računu je napaka / pomožni račun
// nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo ; pog. račun za elektriko, vodo
// tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten ; plačati, povedati račun
// v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun ; delati na račun soseda ; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
// pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil
// pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
4. v zvezi na račun izraža
a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun ; zavrniti očitek na račun direktorja
b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela ; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune ; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin ; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati ; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve ; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj ; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi ; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno ; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj ; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh ; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi ; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme ; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo ; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke ; čekovni, devizni račun ; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja ; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit ; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam ; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo ; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij ; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa ; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij ; obrestni, obrestnoobrestni račun ; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina

račún 2 -a m ( ȗ )
nar. priprava za sekanje, obsekovanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik : sekati z računom

računálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na računanje: računalni postopki ; računalne metode
♦ rač. računalni stroj računalnik

računálnica -e ž ( ȃ )
učilnica, prostor, opremljen z računalniki: v multimedijskem prostoru sta združeni knjižnica in računalnica ; pouk poteka v računalnici

računálničar -ja m ( ȃ )
strokovnjak za računalništvo: uspešen računalničar ; računalničar je napisal nov program

računálničarka -e ž ( ȃ )
strokovnjakinja za računalništvo: zaposlili so računalničarko ; podjetna računalničarka

računálnik -a m ( ȃ )
1. priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / žepni računalnik
2. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi nameščenih programov: računalnik hrani, obdeluje podatke ; programirati, uporabljati računalnik ; zmogljiv računalnik ; pomnilnik računalnika ; zagon računalnika ; datoteke, podatki na računalniku ; delo z računalnikom ; povezava z računalnikom / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti ; hišni računalnik ; namizni računalnik osebni računalnik, ki za delovanje potrebuje zunanje napajanje, zaslon pa je ločen od ohišja ; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika ; paralelni računalnik računalnik ali mreža računalnikov z velikim številom procesorjev, ki so zmožni delovati skupaj, z namenom, da rešijo računski problem ; potovalni računalnik ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva in se vgrajuje v avtomobile kot dodatna oprema ; prenosni računalnik osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika in zaslon, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati ; procesni računalnik ; tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik ; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik

računálnikar -ja m ( ȃ )
strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje ; potrebe po računalnikarjih se večajo

računálniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center ; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov ; računalniški program ; računalniški sistem ; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto ; računalniška igrica nav. mn. igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
♦ med. računalniški tomograf [CT] naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika ; računalniški tomogram [CT] rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika ; računalniška tomografija [CT] rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika

računálniško prisl. :
računalniško obdelati podatke

računálništvo -a s ( ȃ )
veda o računalnikih in njihovi uporabi: hiter razvoj računalništva / diplomirani inženir računalništva ; komisija za računalništvo in informatiko

računálo -a s ( á )
1. priprava s kroglicami kot pripomoček za računanje: vsak učenec je imel svoje računalo ; računati na računalo, z računalom / šolsko računalo
2. knjiž., nekdaj (elektronski) računalnik: sestaviti program za računalo / elektronsko računalo
♦ mat. logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih

račúnanje -a s ( ȗ )
glagolnik od računati: končati računanje ; rezultati računanja so pravilni / pisno računanje ; računanje na pamet, na prste ; računanje na računalniku, z računalnikom / danes imajo v šoli računanje matematiko / po njegovem računanju je bil oče že doma
♦ mat. logaritemsko računanje ; okrajšano računanje ; računanje s celimi števili, z ulomki

račúnar -ja m ( ȗ )
1. ekspr. matematik : teorija znanega računarja / bil je najboljši računar v razredu
2. slabš. preračunljiv človek: je hladen, pretkan, velik računar ; ne mara računarjev ; imajo ga za računarja

račúnarka -e ž ( ȗ )
1. ekspr. matematičarka : dobra, hitra računarka
2. slabš. preračunljiva ženska: njene oči so bile oči hladne računarke

račúnarski -a -o prid. ( ȗ )
slabš. preračunljiv : računarski človek / računarsko vedenje

račúnarsko prisl. :
njegove besede zvenijo računarsko

račúnarstvo -a s ( ȗ )
slabš. preračunljivost : ni ga marala zaradi njegovega računarstva ; računarstvo in pohlep

račúnati -am nedov. ( ȗ )
1. opravljati računske operacije: zna brati in računati ; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino ; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom
♦ mat. računati koren, logaritem ; računati na pet decimalk natančno
2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz ; računati sto evrov / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto evrov
3. ugotavljati , določati : računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal
4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov ; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval
5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel ; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati

račúnati se star.
šteti se, imeti se: računata se med njegove znance

računajóč -a -e:
jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje ; spremenil se je v hladno računajočega moža

račúnan -a -o:
promet, računan v evrih ; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo evrov

račúnček -čka m ( ȗ )
ekspr. manjšalnica od račun: za domačo nalogo imam samo tri računčke / ta računček boš že plačal

račúnica -e ž ( ȗ )
1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred ; naloge iz računice
2. publ. račun 1 , izračun : že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi ; njegova računica je nepravilna / ekonomska računica
● publ. to, kar dela, je sama računica preračunljivost, koristoljubje

račúniti -im nedov. ( ū ȗ )
zastar. računati : pisati in računiti / računiti na dobro letino

računovódja -e tudi -a m ( ọ̑ )
kdor se poklicno ukvarja z računovodstvom: biti računovodja v velikem podjetju
♦ ekon. finančni, stroškovni računovodja

računovódkinja -e ž ( ọ̑ )
ženska, ki se poklicno ukvarja z računovodstvom: računovodkinja je obrazložila zaključni račun

računovódski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na računovodje ali računovodstvo: računovodsko delo / nadzorovanje računovodske službe

računovódstven -a -o prid. ( ọ̑ )
računovodski : računovodstveni predpis / računovodstvena služba

računovódstvo -a s ( ọ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: imajo dobro organizirano računovodstvo / pravilnik o računovodstvu
♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo
// oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: več let je delal v računovodstvu

račúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela ; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij ; računski znak ; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast ; napisati domačo računsko nalogo ; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje
♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev ; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število ; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje

račúnsko prisl. :
naloge je treba rešiti še računsko

račúnstvo -a s ( ȗ )
nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva ; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju ; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje

rád 1 -a m ( ȃ )
fiz., do 1980 enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: meriti sevanje v radih

ràd 2 ráda -o stil. -ó -í prid. , m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e ( ȁ á ) v prislovni rabi
1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela ; otroci se radi igrajo ; vsakomur rad pomaga ; zelo rada pleše ; ekspr.: fant se res rad uči ; iz srca rad ti verjamem ; elipt.: ali greš z menoj? Rad ; uboga, pa ne rad
2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo ; rad bi bil zdrav ; zelo rada bi se poročila ; rada, prerada bi ga spoznala ; elipt.: domov bi rad ; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš ; nima rad, če ga obiskuješ ; ne vidi rada, da kadiš
3. v zvezi imeti rad ljubiti : rad ima sosedovo hčer ; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta ; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego
// imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano ; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje
4. izraža
a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže ; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo ; v topol rado trešči ; zelo rado jo zebe ; kaj takega se rado zgodi
b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive ; suha koža rada razpoka
5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo
6. ekspr., v členkovni zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad ; rada ali nerada, vrnila se bo
● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno ; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega ; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost ; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti ; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši

ràd 3 ráda -o prid. ( ȁ á )
nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen , vesel : bodi rad, da imaš še starše ; rada sem, da si prišel

rádar -ja m ( ā )
naprava za določanje razdalje, smeri kakega predmeta s pomočjo oddajanja in sprejemanja odbitih radijskih valov: namestiti radar na ladjo, opazovalnico ; iskati, odkriti z radarjem ; antena radarja ; občutljiv kot radar / daljinski, iskalni, kontrolni radar
♦ meteor. vremenski radar s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici ; teh. laserski radar

radaríst -a m ( ȋ )
teh. kdor je usposobljen za delo z radarjem: radarist na letališču

rádarski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na radar: radarski zaslon ; snop radarskih žarkov ; radarska antena / radarske meritve ; radarsko nadzorstvo nad določenim ozemljem / radarska opazovalnica, postaja / radarske naprave

rádarsko prisl. :
radarsko vodeni izstrelki

rádenski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Radence: radenski vrelci / radenska slatina ; sam.:, pog. dva deci radenske dva decilitra gazirane vode znamke Radenska

rádgonski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci
♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone ; radgonska ranina

rádi in radi predl. ( ȃ )
zastar., z rodilnikom zaradi : radi bolezni ni mogel priti / reda radi se je opravičil zaradi reda
● radi upokojitve je imel nekaj pomislekov glede upokojitve

radiácija -e ž ( á )
knjiž. sevanje : telo se z radiacijo ohlaja / sončna, toplotna radiacija / radiacija uničuje vse živo radioaktivno sevanje

radiacíjski tudi radiácijski -a -o prid. ( ȋ; á )
knjiž. sevalen : radiacijski vir / radiacijska zaščita
♦ kem. radiacijska kemija kemija, ki proučuje kemične učinke radioaktivnega sevanja ; meteor. radiacijska megla megla, ki nastane ob ohladitvi zemljine površine in prizemnih zračnih plasti zaradi oddajanja toplote

radiálen -lna -o prid. ( ȃ )
1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast : radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest ; radialna razporeditev krakov morske zvezde
2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez
3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
♦ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma ; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost

radiálno prisl. :
razvrstiti radialno

radiálka -e ž ( ȃ )
avt. žarg. radialna guma: menjati radialko ; tovarna radialk

radián -a m ( ȃ )
mat. enota za merjenje kotov, določena s središčnim kotom kroga, katerega lok je enak polmeru: izmeriti kot v radianih

radiáren -rna -o prid. ( ȃ )
knjiž. radialen , žarkast : radiarna oblika / radiarna razvrstitev

radiátor -ja m ( ȃ )
grelna naprava iz votlih, med seboj povezanih reber: radiator je mrzel, vroč ; namestiti radiatorje po hiši / odpreti, zapreti radiator / električni, plinski radiator ; radiator na paro

radicírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. mat. koreniti : radicirati kvadratno enačbo
2. pravn., nekdaj vezati kaj na lastništvo določene nepremičnine: radicirati obrt / radicirati pravice

radicíran -a -o:
radicirana obrt

radìč -íča m ( ȉ í )
solata z navadno dlakavimi listi: rezati, sejati radič / jesti radič v solati / glavnati radič ; rdeči, zeleni radič
♦ vrtn. rdeči goriški radič s krhkimi rdečimi listi v glavicah

radíčev -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na radič: radičevo seme / radičeva solata

rádičevec -vca m ( ȃ )
zgod. član hrvaške kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci

radiestezíja -e ž ( ȋ )
občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen ; radiestezija z bajanico, nihalom

radiestezíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na radiesteziste ali radiestezijo: radiestezijski pregled ; radiestezijske meritve ; radiestezijsko delo / radiestezijsko nihalo

radiestezíst -a m ( ȋ )
kdor se ukvarja z radiestezijo: radiestezist je odkril mesto, ki je ugodno za počutje

rádij 1 -a m ( ā )
1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem; polmer : izračunati radij kroga, krogle / radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva / akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta

rádij 2 -a m ( ā )
kem. redka radioaktivna kovina bele barve, ki se v temi sveti, element Ra: zdravljenje z radijem ; radij in polonij

rádijec -jca m ( ā )
radijski delavec: radijci in televizijci

rádijev -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na radij 2 : radijevi žarki ; radijevo sevanje / radijeva emanacija radon

rádijka -e ž ( á )
radijska delavka: radijka si je prizadevala za lep jezik ; postala je radijka ; izkušena radijka in televizijka

rádijski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na radio:
a) radijska navigacija ; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike
b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat ; radijski oddajnik, sprejemnik ; radijska postaja / radijski naročniki
c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci
č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester ; radijski studio
♦ astron. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja ; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles ; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km ; radijsko sevanje ; teh. radijski lokator radar

radikál -a m ( ȃ )
1. radikalec : radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi
♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja
2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren 1 : izračunati radikal
3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo

radikálec -lca m ( ȃ )
človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec ; radikalci in nazadnjaki
// pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade
♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal

radikálen -lna -o prid. , radikálnejši ( ȃ )
1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit , temeljit : radikalne spremembe / radikalni ukrepi ; radikalne metode
♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo
// ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen ; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor
2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika ; to je radikalna zmota

radikálno prisl. :
radikalno rešiti problem ; radikalno usmerjen politik

radikalizácija -e ž ( á )
glagolnik od radikalizirati: radikalizacija stranke ; proces radikalizacije v političnem in gospodarskem življenju države / nadaljnja radikalizacija problema ne bi bila koristna

radikalízem -zma m ( ī )
1. miselnost, ravnanje, ki si prizadeva za radikalne spremembe: zagovarjati radikalizem ; širjenje radikalizma / odklanja radikalizme
2. lastnost, značilnost radikalnega: radikalizem nazora / radikalizem kritike

radikalizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: radikalizirati svoj nazor ; politične zahteve gibanja so se radikalizirale / pomanjkanje ali zatiranje radikalizira množice

radikalizíran -a -o:
radikalizirana misel

radikálnež -a m ( ȃ )
ekspr. radikalen človek: imajo ga za radikalneža

radikálnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost radikalnega: radikalnost spremembe / radikalnost političnih strank / biti znan po svoji radikalnosti po radikalnem mišljenju, ravnanju

radikálstvo -a s ( ȃ )
zastar. radikalizem : radikalstvo se je hitro širilo / njegovo radikalstvo je znano med ljudmi

radikánd -a m ( ā )
mat. število, iz katerega se računa koren, korenska osnova:

rádio -a m ( ā )
1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiem / usmerjati izstrelek po radiu, z radiem
2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo ; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika
3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio
♦ elektr. radio na baterije
4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio ; nastopati na radiu, v radiu ; govoriti po radiu
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: ministrstvo je zagotovilo denar za radio
5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč ; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiem poslopjem te ustanove

radio... 1 ali rádio... prvi del zloženk ( ā )
nanašajoč se na radijske valove ali njihovo uporabo
a) s tujko v drugem delu: radioamater, radioaparat, radiomehanik, radiotaksi, radioteleskop
b) z domačo besedo v drugem delu: radiooddajnik in radio oddajnik ; radiozveza in radio zveza

radio... 2 ali rádio... prvi del zloženk ( ā )
nanašajoč se na žarke, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktiven, radiobiologija, radioizotop

rádioaktíven -vna -o prid. ( ā-ȋ )
nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine ; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika
♦ fiz. radioaktivni izotopi ; radioaktivno sevanje ; kem. radioaktivni elementi ; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva ; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi

rádioaktívno prisl. :
radioaktivno okužen

rádioaktívnost -i ž ( ā-ȋ )
lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost ; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost
♦ kem. radioaktivnost elementov

rádioamatêr -ja m ( ā-ȇ )
kdor se nepoklicno ukvarja z oddajanjem in sprejemanjem sporočil po radijskih valovih: tekmovanje radioamaterjev

rádioamatêrski -a -o prid. ( ā-ȇ )
nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj ; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje

rádioamatêrstvo -a s ( ā-ȇ )
dejavnost radioamaterjev: veseli ga radioamaterstvo

rádioaparát -a m ( ā-ȃ )
radijski aparat: popraviti radioaparat ; tovarna radioaparatov / tranzistorski radioaparat

rádioastronomíja -e ž ( ā-ȋ )
astron. radijska astronomija: razvoj radioastronomije

rádioastronómski -a -o prid. ( ā-ọ̑ )
nanašajoč se na radioastronomijo: radioastronomsko opazovanje / radioastronomski observatorij

rádiobiologíja -e ž ( ā-ȋ )
biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme: razvoj radiobiologije

rádiobudílka -e ž ( ā-ȋ )
naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia: radiobudilka ga je zbudila točno ob sedmih / digitalna radiobudilka

rádiodifúzen -zna -o prid. ( ā-ȗ )
nanašajoč se na radiodifuzijo: radiodifuzni oddajnik ; zakon o radiodifuznih postajah / radiodifuzni program ; radiodifuzna oddaja

rádiodifuzíja -e ž ( ā-ȋ ) rad.
1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije
2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija ; slovenska radiodifuzija

rádiofármak -a m ( ā-ȃ ) farm.
izdelek, ki vsebuje enega ali več radioaktivnih izotopov in je namenjen za diagnostiko ali zdravljenje: injekcija radiofarmaka ; priprava radiofarmaka ; vnos radiofarmakov v tumorje ; preiskave z radiofarmaki

radiofoníja -e ž ( ȋ )
teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo ; razvoj radiofonije
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije ; tednik za radiofonijo

radiofónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na radiofonijo: radiofonska zveza z ladjo / radiofonski oddajnik / radiofonska oblika drame

rádiogoniométer -tra m ( ā-ẹ̄ )
teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo

radiografíja -e ž ( ȋ )
med. rentgensko slikanje: radiografija pljuč
♦ teh. z radiografijo odkrivati napake pri varjenju stikov

radiográm -a m ( ȃ )
ptt radiotelegram : poslati, prejeti radiogram ; kablogram in radiogram

rádioindustríja -e ž ( ā-ȋ )
industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije

rádioizotóp -a m ( ā-ọ̑ )
fiz. radioaktivni izotop: pridobivanje radioizotopov

rádiokasétnik -a m ( ā-ẹ̑ )
radiokasetofon : poslušati glasbo z radiokasetnika

rádiokasetofón -a m ( ā-ọ̑ )
radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon ; prenosni radiokasetofon

rádiokirurgíja -e ž ( ā-ȋ ) med.
neinvazivna metoda zelo natančnega obsevanja možganskih tumorjev iz več smeri hkrati: aparat za radiokirurgijo ; terapija z radiokirurgijo / robotska radiokirurgija

rádiokómpas tudi rádiokompás -a m ( ā-ọ̑; ā-ȃ )
teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas

radiolárij -a m ( á )
nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec : radiolariji in foraminifere

radiológ -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za radiologijo: kongres evropskih radiologov

radiologíja -e ž ( ȋ )
veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo

rádiolokácija -e ž ( ā-á )
teh. določanje kraja, lege česa s pomočjo radijskih valov: radiolokacija z radarjem, radiogoniometrom

radiolóški -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave ; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja ; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem

rádiomateriál -a m ( ā-ȃ )
material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala

rádiomehánik -a m ( ā-á )
mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika

radiométer -tra m ( ẹ̄ )
1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja
2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer

radiométričen -čna -o prid. ( ẹ́ )
teh. nanašajoč se na merjenje radioaktivnosti: radiometrične preiskave
♦ mont. radiometrična separacija ločevanje radioaktivnih rudnin od jalovine po stopnji radioaktivnosti

radiometríja 1 -e ž ( ȋ )
raziskovanje, merjenje vpliva radijskih medijev na določene ciljne skupine: kodeks za izvajanje radiometrije ; poslušanost programa po podatkih telemetrije

radiometríja 2 -e ž ( ȋ )
veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: inštitut za radiometrijo ; specialist za radiometrijo / medicinska radiometrija ; mikrovalovna radiometrija
// med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: radiometrija v ambulanti ; preiskava dojk z radiometrijo

rádionavigácija -e ž ( ā-á )
navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo

rádionavigátor -ja m ( ā-ȃ )
strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator

rádiooddájen -jna -o prid. ( ā-ȃ )
nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja

rádiooddájnik in rádio oddájnik -a m ( ā-ȃ )
radijski oddajnik: sporočiti novico po radiooddajniku

rádiooperatêr -ja m ( ā-ȇ )
radijski operater: ekipa radiooperaterjev

rádiopostája in rádio postája -e ž ( ā-ȃ )
radijska postaja: obveščevalci so imeli radiopostajo ; ladijska radiopostaja

rádiorelêjen -jna -o prid. ( ā-ȇ )
ptt, rad. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: radiorelejni oddajnik / radiorelejne postaje

rádiosignál -a m ( ā-ȃ )
radijski signal: sprejemati radiosignale iz vesolja

rádiosónda -e ž ( ā-ọ̑ )
meteor. sonda, ki po radijskem oddajniku pošilja podatke o temperaturi, pritisku, vlagi v višjih zračnih plasteh: spustiti radiosondo

rádiosprejémnik in rádio sprejémnik -a m ( ā-ẹ̑ )
radijski sprejemnik: radiosprejemnik se je pokvaril / poslušali so radiosprejemnik

radiostezija gl. radiestezija

rádiotéhnik -a m ( ā-ẹ́ )
strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik

rádiotéhnika -e ž ( ā-ẹ́ )
1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika ; razvoj radiotehnike
2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko

rádiotelefón -a m ( ā-ọ̑ )
ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril ; vključiti radiotelefon

rádiotelefoníja -e ž ( ā-ȋ )
ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije

rádiotelefónski -a -o prid. ( ā-ọ̑ )
nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja

rádiotelegráf -a m ( ā-ȃ )
ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf

rádiotelegrafíja -e ž ( ā-ȋ )
ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo ; strokovnjak za radiotelegrafijo

rádiotelegrafíst -a m ( ā-ȋ )
kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo ; izučiti se za radiotelegrafista

rádiotelegrafístka -e ž ( ā-ȋ )
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafistka pri štabu

rádiotelegrám -a m ( ā-ȃ )
ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo

rádioteleskóp tudi rádioteleskòp -ópa m ( ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́ )
astron. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop ; proučevanje Sonca z radioteleskopom

rádiotelevizíja in rádiotelevízija -e ž ( ā-ȋ; ā-í )
dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije ; razvoj radiotelevizije
// ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev je prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Slovenija

rádiotelevizíjski in rádiotelevízijski -a -o prid. ( ā-ȋ; ā-í )
nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik ; radiotelevizijska postaja ; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci

rádioterapíja -e ž ( ā-ȋ )
med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija

rádioúra -e ž ( ā-ȗ )
naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia: nakup radioure ; budilka in radioura

rádiozvéza in rádio zvéza -e ž ( ā-ẹ̑ )
radijska zveza: skrbeti za radiozvezo

radíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od radirati: od radiranja preluknjan papir

radíranka -e ž ( ȋ )
knjiž. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica : tehnični problemi radiranke
// odtis v tej tehniki: na stenah je viselo nekaj radirank

radírati -am nedov. ( ȋ )
1. navadno z radirko brisati, odstranjevati napisano, narisano: piše domačo nalogo in kar naprej radira ; na lahko radirati / packo je radiral kar z nožičkom
2. dov. in nedov. zradirati : radirati pomožne črte ; pren., ekspr. ta narod so hoteli radirati z zemljevida

radírka -e ž ( ȋ )
manjši izdelek, navadno iz gume, za brisanje, odstranjevanje napisanega, narisanega: uporabljati radirko / mehka, trda radirka ; radirka za črnilo

radíst -a m ( ȋ )
voj. žarg. radiotelegrafist : radist je sprejel šifrirano sporočilo

rado... prvi del zloženk
nanašajoč se na rad: radodaren, radovednež, radovoljen

radobeséden -dna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž. zgovoren : biti radobeseden ; radobesedna ženica

radodájka -e ž ( ȃ ) ekspr.
ženska, ki z lahkoto, rada privoli v spolni odnos: ves denar je zapravil za cenene radodajke ; obnaša se kot radodajka

radodáren -rna -o prid. , radodárnejši ( á ā )
ki rad daruje, da: radodaren človek ; dobra in radodarna gostiteljica ; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo ; radodarna zemlja rodovitna
● ekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna

radodárno prisl. :
radodarno je razdajal, kar je imel
● ekspr. radodarno namazan kruh na debelo

radodárnež -a m ( ȃ )
ekspr. radodaren človek: ne poznam večjega radodarneža od njega

radodárnost -i ž ( á )
lastnost radodarnega človeka: znan je po svoji radodarnosti / ekspr. z radodarnostjo je delil nauke in nasvete

radogléden -dna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta
// radoveden : skrival se je pred pogledi radoglednih žensk

rádon in radón -a m ( ȃ; ọ̑ )
kem. redek radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, element Rn: uporaba radona v medicini ; ksenon in radon

rádost stil. radóst -i ž ( á; ọ̑ )
knjiž. veselje , sreča :
a) ob uspehu ga je prevzela radost ; radost ustvarjanja ; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje
b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti
● pog. pasja radost navadna salama

rádosten stil. radósten -tna -o prid. ( á; ọ̑ )
knjiž. vesel , srečen : radosten človek ; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli

rádostno stil. radóstno prisl. :
radostno govoriti

radostíti -ím nedov. , radoščèn ( ī í )
knjiž. veseliti , osrečevati : vse to človeka radosti ; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo

radostíti se
veseliti se: radostiti se počitnic

rádostnica tudi radóstnica -e ž ( á; ọ̑ )
knjiž., v zvezi solza radostnica solza veselja, sreče: po licu so ji stekle solze radostnice

radosúmen -mna -o prid. ( ú ȗ )
knjiž. ki rad, hitro sumi: radosumen človek ; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden

radovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od radovati: radovanje je bilo kratko ; otroško radovanje

radováti -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž. veseliti , osrečevati : prijazne besede ga radujejo ; pridni otroci radujejo starše

radováti se
veseliti se: radovati se nagrade, obiska

radujóč -a -e:
radujoča se srečanja, je veselo prepevala ; lepa, radujoča knjiga

radovéden -dna -o prid. , radovédnejši ( ẹ́ ẹ̄ )
ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok ; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom
● ekspr. radovedni spol ženske
// v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost ; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje

radovédno prisl. :
radovedno gledati, vprašati ; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu

radovéditi -im nedov. ( ẹ́ ẹ̑ )
knjiž., ekspr. radovedno spraševati: soseda je radovedila, zakaj nas ni nikoli doma / vaščani so radovedili skozi okna, ko so peljali ujetnike radovedno gledali

radovédje -a s ( ẹ̑ )
knjiž. radovednost : obšlo ga je radovedje

radovédnež -a m ( ẹ̑ )
ekspr. radoveden človek: radovedneži so se zbirali okoli novega avtomobila ; policisti so odganjali radovedneže / mali radovednež radoveden otrok

radovédnica -e ž ( ẹ̑ )
ekspr. radovedna ženska: radovednice so se zbrale okrog predavatelja / rad se je pogovarjal z malo radovednico

radovédnik -a m ( ẹ̑ )
knjiž. radoveden človek: radovedniki so gledali, kako se peče vol na ražnju

radovédnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana ; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je
// želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost ; vzbujati radovednost ; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost ; raziskovalna radovednost
● ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj

radovéren -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
knjiž. lahkoveren : s svojimi obljubami je goljufal radoverne ljudi

radovóljec -jca m ( ọ̑ )
star. prostovoljec : radovoljci so šli prvi v napad ; polk radovoljcev / radovoljci so šli v gozd pripravljat drva

radovóljen -jna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
star. prostovoljen : radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi
● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem

radovóljno prisl. :
radovoljno je odšel z njim

radoznàl -ála -o [ radoznau̯ ] prid. ( ȁ ā )
knjiž. radoveden : radoznal otrok / radoznali pogledi

radoználo prisl. :
radoznalo se ozirati

radoználost -i ž ( á )
knjiž. radovednost : premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju

radožív -a -o prid. ( ȋ í )
knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel

radožívo prisl. :
radoživo pogledovati za dekleti

radožívec -vca m ( ȋ )
knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec

radožívka -e ž ( ȋ )
knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica

radožívost -i ž ( í )
knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti ; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo

rádža -e in -a m ( ȃ )
v Indiji knez, vladar, za stopnjo nižji od maharadže: oblast radže ; maharadže in radže

raeljánec -nca m ( ȃ )
pripadnik raeljanstva: sekta raeljancev ; vodja raeljancev ; srečanje raeljancev

raeljánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na raeljance ali raeljanstvo: raeljanska sekta ; raeljansko društvo, gibanje / raeljanski biotehnolog

raeljánstvo -a s ( ȃ )
ateistični nazor, gibanje, ki zagovarja, da so življenje na Zemlji ustvarila civilizacijsko visoko razvita bitja z drugega planeta: filozofija, načela raeljanstva ; simbol raeljanstva

rafál -a m ( ȃ )
skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali ; dolg, kratek rafal ; mitralješki rafal ; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal ; rafal ga je zadel v glavo ; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika ; pren. izpustiti rafal besed, kletvic ; ni se zmedel pod rafalom vprašanj
♦ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih

rafálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na rafal: rafalno streljanje
♦ meteor. rafalni veter veter, ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih

raffinement gl. rafinma

ráfija -e ž ( á )
1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij
2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije ; privezati z rafijo ; pisana rafija ; copate iz rafije
// izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo

rafinácija -e ž ( á )
rafiniranje : posodobiti rafinacijo ; rafinacija aluminija, nafte ; rafinacija sladkorja

rafinacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na rafinacijo: rafinacijski postopek / rafinacijska peč

rafinátor -ja m ( ȃ )
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator

rafinêr -ja m ( ȇ )
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafiner

rafineríja -e ž ( ȋ )
tovarna za rafiniranje: zgraditi rafinerijo ; delati v rafineriji ; sladkorna rafinerija ; rafinerija bakra, nafte, olja

rafiníranec -nca m ( ȋ )
knjiž. rafiniran človek: ta rafiniranec jo je prepričal, da mu je verjela

rafiníranje -a s ( ȋ )
glagolnik od rafinirati: rafiniranje bakra ; postopek rafiniranja / rafiniranje izražanja
♦ teh. elektrolitsko rafiniranje

rafiníranka -e ž ( ȋ )
knjiž. rafinirana ženska: lepa rafiniranka ga je znala pridobiti za svoj načrt

rafiníranost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost rafiniranega: rafiniranost sladkorja / knjiž.: pod navidezno grobostjo se je skrivala rafiniranost okusa ; rafiniranost v vedenju in izražanju

rafinírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. odstranjevati primesi; čistiti , prečiščevati : rafinirati surovi baker ; rafinirati sladkor ; rafinirati nafto
2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje ; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale

rafiníran -a -o
1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek ; rafiniran jezik, okus ; sladkor je rafiniran ; rafinirana nafta
2. knjiž. premeten , zvit : rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja ; prisl.: rafinirano se izražati ; rafinirano mučiti

rafinmá -ja tudi raffinement -a [ rafinmá -ja ] m ( ȃ )
knjiž. rafiniranost : brez tega rafinmaja njegova poezija ne bi bila toliko vredna / kultiviranje oblik se je pri kiparju stopnjevalo v rafinma

ráft -a m ( ȃ )
gumijast čoln za plovbo, spust po divjih vodah, brzicah: sedeti na, v raftu ; spust, vožnja z raftom ; rafti, kajaki in kanuji / gumijast raft
// plovba, spust s takim čolnom po divjih vodah, brzicah; raftanje , rafting : dovolilnica za raft / tekmovanje v raftu

ráftanje -a s ( ȃ )
glagolnik od raftati: odpravili so se na raftanje po Soči ; ukvarjati se z raftanjem ; oprema za raftanje ; kajakaštvo in raftanje

ráftar -ja m ( ȃ )
kdor rafta: raftarji so se spustili po reki ; kajakaši in raftarji
// športnik, ki se ukvarja z raftanjem: raftarji se se pomerili v slalomu in šprintu

ráftarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na raftarje ali rafting: raftarski čoln ; raftarski izlet ; raftarska nesreča ; raftarsko podjetje ; raftarsko prvenstvo

ráftati -am nedov. ( ȃ )
pluti, spuščati se z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: raftati po reki

ráfting -a m ( ȃ )
plovba, spust z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: odpravili so se na rafting po Soči ; karta, oprema za rafting ; zanimanje, zveza za rafting / državno prvenstvo v raftingu ; v prid. rabi: rafting klub ; rafting ekipa ; rafting društvo

ráftinški -a -o prid. ( ȃ )
raftarski : raftinški čoln ; raftinška sezona ; raftinška zveza, tekma

ragáda -e ž ( ȃ )
med. razpoka na koži ali sluznici, navadno boleča: zdraviti ragade ; ragade na prsni bradavici, ustnicah

rágbi tudi rugby -ja [ rágbi ] m ( ȃ )
športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati ragbi ; igrišče za ragbi

ragbijáš -a m ( á )
ragbist : ragbijaši so v polfinalu premagali nasprotnika ; bejzbolist in ragbijaš

rágbijski tudi rugbyjski -a -o [ rágbijski ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na ragbi: ragbijski klub ; ragbijska reprezentanca, zveza ; ragbijsko tekmo so odpovedali ; ragbijska žoga ; ragbijsko moštvo / ragbijski navdušenci

ragbíst in ragbijíst tudi rugbyjist -a [ tretja oblika ragbijíst ] m ( ȋ )
športnik, ki se ukvarja z ragbijem: ragbisti in nogometaši

raglán -a m ( ȃ )
obl. plašč z rokavi, ki imajo poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe na sprednjem in zadnjem delu: nositi, sleči raglan ; v prid. rabi: raglan izrez ; raglan rokavi

raglánski -a -o prid. ( ȃ )
obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe: raglanski rokavi / raglanska jopica

ráglja -e ž ( ȃ )
1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo ; vrteti ragljo ; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic
♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic
2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta

ragljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo
● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje

rágljast -a -o prid. ( ȃ )
slabš. ki hitro in mnogo govori: ragljasta ženska / govorila je z ragljastim glasom

ragljáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež
2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale

ragljáje :
ura je ragljaje odbila polnoč

rágljica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od raglja: otroci so vrteli ragljice

ragtime -a [ rêktajm in réktajm ] m ( ȇ; ẹ̑ )
glasb., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu ; ritem ragtima ; ragtime in jazz
// ples v tem ritmu: plesati ragtime ; v prid. rabi: ragtime orkester

ragú -ja m ( ȗ )
gastr. gostejša dušena jed iz (kosov) mesa z dodatkom blagih začimb: skuhati ragu ; ragu s cmoki / piščančji, ribji, telečji ragu ; v prid. rabi: ragu juha

ragújev -a -o ( ȗ )
pridevnik od ragu: telečja ragujeva juha

ráhel -hla -o [ rahəu̯ ] prid. , ráhlejši ( á )
1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken ; rahel sneg ; rahla zemlja / rahel kruh ; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica
// ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel ; delala je rahle zanke
2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga ; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku ; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir ; rahla pijanost ; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost
// ki dosega nizko stopnjo
a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter ; rahla oblačnost
b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec ; rahel šum ; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem
3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok ; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni
● ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno

ráhlo prisl. :
rahlo drhteti ; začelo je rahlo rositi ; rahlo čuteča žena
● ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal;

prim. narahlo

rahítičen -čna -o prid. ( í )
1. ki ima rahitis: rahitičen otrok ; postati rahitičen ; rahitično tele / rahitične spremembe na kosteh
2. ekspr. šibek , slaboten : ob cesti so rastli rahitični topoli / rahitična svetloba je razsvetljevala sobo

rahítičnost -i ž ( í )
stanje rahitičnega: preprečevati rahitičnost

rahítik -a m ( í )
med. rahitičen človek: zdraviti rahitike

rahítis -a m ( ȋ )
bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D: rahitis se pojavlja zlasti pri dojenčkih ; preboleti, zdraviti rahitis

ráhla -e ž ( ȃ )
nar. fižolovka , prekla : ostriti, postavljati rahle / z rahlo klatiti sadje

ráhlece [ rahləce ] prisl. ( ȃ )
ekspr., zastar. rahlo , na rahlo : začelo je rahlece pršeti

ráhlica in rahlíca -e ž ( á; í )
agr. rahla rodovitna prst: saditi v rahlico

rahljáč -a m ( á )
star. rahljalnik

rahljálen -lna -o prid. ( ȃ )
namenjen za rahljanje: rahljalno sredstvo / rahljalni stroj

rahljálnik -a m ( ȃ )
1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik
2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom

rahljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi

rahljáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. delati, da kaj ni več
a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo ; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine ; rahljati posteljo
♦ agr. globoko, plitvo rahljati
b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi ; začeli so si rahljati pasove
2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo ; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi
● ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje ; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv

rahločúten -tna -o prid. , rahločútnejši ( ū )
ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos: rahločuten človek ; celo do sovražnikov je rahločuten ; z njo je zelo rahločuten / ima rahločutno srce / rahločutno ravnanje

rahločútno prisl. :
rahločutno komu kaj povedati

rahločútje -a s ( ȗ )
knjiž. rahločutnost : njeno nežno rahločutje ga je privlačilo / branila se je iz rahločutja

rahločútnež -a m ( ȗ )
ekspr. rahločuten človek: ta film ni primeren za rahločutneže ; rahločutneži in bojazljivci

rahločútnost -i ž ( ū )
lastnost rahločutnega človeka: dobro pozna njeno rahločutnost ; pomanjkanje rahločutnosti / iz rahločutnosti do nje ni več omenjal minule nesreče / z rahločutnostjo mu je pripovedoval o napakah rahločutno

ráhlost -i ž ( á )
lastnost, značilnost rahlega: rahlost zemlje / ekspr. skrival je svojo rahlost